Modul 6. Kreativna uporaba modernih tehnologij ter promocija zdravja za seniorje
Uvod
Profil starejših, ko gre za IT kompetence, in stopnja njihove izkušenosti, ko gre za uporabo računalnika in delo z računalnikom v vsakdanjem življenju, se zelo razlikujejo. V nekaterih državah EU je zelo pomembno ponuditi osnovni uvod v zelo osnovne in zelo pomembne veščine in kompetence. V nekaterih drugih državah je večina starejših državljanov presegla to raven, v mnogih državah članicah EU pa manjša skupina dobro pozna vsakodnevno uporabo računalnika za trgovino, bančništvo, komunikacijo itd.
Slovenija ima razmeroma dobro razvito informacijsko in komunikacijsko infrastrukturo, a ima kljub temu le malo več kot polovica prebivalk in prebivalcev Slovenije, starih od 16 do 74 let, vsaj osnovne digitalne veščine in znanje. To in tudi uporaba internetnih storitev v Sloveniji nasploh sta pod evropskim povprečjem, negativni trendi, kot so zgodnja zapustitev trga dela, brezposelnost, invalidnost in socialna pomoč kot pot do zgodnje upokojitve, pa so se v času epidemije še okrepili. Boljša digitalna pismenost starejših bo povečala njihovo socialno vključenost in aktivno sodelovanje v družbi, a bo hkrati izboljšala poznavanje digitalnih veščin tudi med mladimi, ki bodo sodelovali pri prenosu teh znanj in veščin.
Z leti je digitalna tehnologija spremenila naš svet in način našega življenja. V času pandemije covida-19 so bili bolj kot kadarkoli prej ključni digitalni podatki, digitalna komunikacija in vse vrste digitalnih orodij. Neizogibno je bilo, da smo vsi postali del te digitalne preobrazbe in zato je digitalno izobraževanje v digitalni dobi postalo kategorični imperativ.
Jasno je postalo, da je treba dostop do interneta obravnavati kot »skupno dobro«, enako pomembno za javno dobro kot električna energija ali voda. Ko je pandemija zajela Evropo, je bil internet ključni za dostop do informacij, učenja, trgovine, dela na daljavo, nakupovanja, iger in drugih oblik prostočasnih dejavnosti.
Dostop do interneta je bil ključen tudi za komunikacijo z ljubljenimi, praznovanja, slovesnosti, pridobivanje informacij o zdravju in storitvah. Digitalna povezljivost in pogosta uporaba interneta nista bili nujni le na poklicnem področju, temveč se je pojavila potreba, da je vsak vključen v uporabo interneta in v digitalno dobo.
Pa vendar ta še ni realnost za vse, ki bi ga potrebovali, zlasti za precej veliko skupino starejših. Povečana uporaba digitalnih orodij je pokazala priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija, hkrati pa je izpostavila ranljivost naših družb v povezavi z novimi oblikami socialne neenakosti, tj. digitalne izključenosti.
Starejši ljudje so pogosto med tistimi, ki niso v celoti vključeni v koristi, ki jih prinaša digitalizacija, ostajajo brez povezave ali na svojem domu nimajo dostopa do širokopasovnih storitev iz različnih razlogov. To izpostavlja starejše večjim tveganjem socialne izključenosti, saj sta digitalna izključenost in socialna izključenost močno prepleteni. Univerzalna odgovornost je varovanje človekovih pravic vsakega človeka, vključno s pravico do komuniciranja preko spleta ali neposredno ter udeležbo v družbi.
Ta digitalna preobrazba je morda šele začetek. Še veliko bo digitalnih inovacij, ki bodo vplivale na svet in naše vsakdanje življenje.
Digitalizacija je bistveni del odziva EU na gospodarsko krizo, ki jo je povzročil covid-19. Zaradi pandemije je nuja po pospešitvi digitalne preobrazbe v Evropi še toliko večja.
V skladu s prejšnjimi možnostmi in načrti ter glede na ogromne spremembe, ki jih je prinesel covid-19, je EU nedavno uvedla več načrtov. Ena izmed šestih široko zastavljenih prednostnih nalog Evropske komisije je Evropa, pripravljena na digitalno dobo.
Vizija temelji na strategiji za oblikovanje evropske digitalne prihodnosti, ki ostaja temeljni okvir. Evropska komisija je opredelila ambicije EU, da bo izvajala politike digitalizacije, ki posameznikom in podjetjem omogočajo, da se premaknejo v smeri obrnjeni k ljudem, v smeri trajnostne in uspešnejše digitalne prihodnosti, kjer nihče ne bo prezrt.
Digitalna preobrazba EU se vrti okoli štirih glavnih stebrov: veščine, oblasti, infrastruktura in gospodarstvo. Prvi cilj, izražen kot digitalno pismena populacija (vsaj 80 % vseh odraslih bi moralo imeti do leta 2030 osnovne digitalne veščine), je zelo pomemben in ga pozdravljamo, vendar pogrešamo omembe starostnih skupin. Menimo, da je treba ljudem v tretjem življenjskem obdobju pomagati pri pridobivanju veščin digitalne pismenosti, tako kot pri vseh drugih starostnih skupinah. Tudi vključevanje ljudi, starejših od 70 let, sledi nujni potrebi po vključitvi vseh starostnih skupin v izobraženo populacijo.
Digitalno pismenost v našem času je treba obravnavati kot enega ključnih segmentov, kot so branje in pisanje, odpiranje okna v svet, ponujanje znanja in informacij ter kultura in zabava v skladu z individualnimi interesi in zahtevami vsakega državljana.
Zlasti zanimivi in kot temelj za nadaljnje ukrepanje EU so sklepi Sveta EU, povezani s človekovimi pravicami, udeležbi in dobrem počutju starejših v digitalni dobi, sprejeti 12. oktobra 2020 pod nemškim predsedovanjem. Sklepi tria predsedstev (Nemčija, Portugalska, Slovenija) decembra 2020 so nadaljevanje teh splošnih perspektiv. Trio predsedstev poziva k (točka 10): »Zmanjševanje digitalnega razkoraka med mlajšimi in starejšimi generacijami ter med starejšimi ženskami in moškimi, in sicer s krepitvijo različnih oblik izobraževanja in usposabljanja, možnostmi vseživljenjskega učenja in razvojem spretnosti«. V teh dokumentih in v skoraj vseh mednarodnih dokumentih o digitalizaciji je vključeno načelo »digitalne vključenosti za vse«. Tudi v Akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje je začrtana in spodbujana potreba po digitalni pismenosti, vendar sta strategija in akcijski načrti skoraj v celoti povezana s formalnim poučevanjem in izobraževanjem, pri čemer je velik poudarek na izboljšanju individualnih kompetenc in zaposljivosti. Manjka pa konkretna analiza težav, s katerimi se soočajo starejši pri vključevanju v digitalno učenje in v digitalno družbo.
Za vsakega posameznika je izredno pomembno, da:
- ima dostop do interneta; množična širitev tehnične infrastrukture je pomemben pogoj za ustvarjanje potrebne infrastrukture za razvoj in povezovanje s podeželjem za decentralizirane proizvodne zmogljivosti (širokopasovne povezave); brez širokopasovne pokritosti po vsej Evropi – tako v mestnih kot na podeželskih območjih – ne bo uspešne digitalizacije;
- razvija tehnične, kognitivne in socialne veščine ter kompetence, ki vsem omogočajo razumevanje, kritično analizo in vrednotenje medijskih vsebin;
- razvija sposobnost varovanja svoje zasebnosti v javni sferi;
- sprejema premišljene odločitve na podlagi kritične analize vsebine ter medijev in okolja;
- razume etične posledice medijev in novih tehnologij ter ustvarjanja vsebin v novem medijskem okolju.
Z ustreznimi pobudami za krepitev zmogljivosti morajo EU, vlade in vse zainteresirane strani podpreti razvoj medijskih in informacijskih kompetenc pri starejših. Starejši imajo pravico sodelovati na vseh področjih družbenega življenja in v celoti razviti svoje sposobnosti. Prav tako imajo pravico do življenja in staranja brez stereotipov, povezanih s staranji ali drugih diskriminatornih opažanj. Ko potrebujejo pomoč pri uresničevanju te pravice, so v trajno spreminjajočem se družbenem kontekstu vlade odgovorne za odpravo ovir in podporo starejšim članom družbe, da se lahko vključijo v to trajno spreminjajočo se družbo. Starejši so na to pripravljeni. Toda za oblikovanje in organizacijo teh pobud niso odgovorne zgolj vlade. Tudi nevladna združenja in izobraževalci odraslih imajo pomembno vlogo. Projekt Gurmansko učenje skuša tako omogočiti strategijo o izmenjavi dobrih praks in o tem, kako podpirati prostovoljne pobude vseživljenjskega učenja v smeri digitalne pismenosti.
Ta hiter razvoj se dogaja tudi v vseh drugih državah – čeprav je potrebno omeniti, da obstaja še veliko držav, ki še vedno potrebujejo močno osredotočenost na pridobivanje osnovnih digitalnih kompetenc za starejše – z uporabo vsebin, na katere se osredotoča naših prvih 5 modulov. Toda tudi v državi, kot je Grčija, ki ima nizko stopnjo digitalizacije starejših ljudi, je treba omeniti, da je bilo 35 % anketiranih starejših aktivnih na spletu v zadnjih 3 letih. Toliko starejših bo pripravljenih na višjo raven IT tudi v vseh ostalih državah EU.
Ena od lekcij, ki smo se jih naučili zaradi pandemije COVID-19 in omejitev, ki so sledile, je bila, da se moramo vsi znati sprostiti, zabavati, spodbujati, trenirati in ohranjati svoje kognitivno in duševno dobro počutje.
Tehnologija gotovo vsebuje in omogoča tudi starejšim obogaten svet priložnosti, poleg osnovnih veščin, ki smo jih predstavili v prejšnjih modulih. Za te skupine je pomembno izbrati višji IT nivo, ki mu pravimo stopnja 2.0 ali morda celo 3.0.
V projektu Gurmansko učenje (Slow Learning) definiramo IT 3.0 kot raven, kjer starejši uporabljajo računalnik:
- Da se ustvarjalno izražajo
- Da so inovativni
- Da promovirajo lastno zdravje in zdrav način življenja
Ta modul bo tako predstavil nekatere od številnih možnosti za učitelje/inštruktorje za starejše odrasle na področju informacijske tehnologije. Moduli obravnavajo vsebine, ki jih je mogoče izvajati na računalniku in tiste, ki jih je mogoče uporabljati na pametnem telefonu ali tablici.
Opis enot
Modul 6 vsebuje 4 enote.
- Enota 6a. Izdelava in montaža videoposnetka
- Enota 6b: »oživljanje« klasičnih fotografij kot del družinske video-zgodbe
- Enota 6c: Kako slikati na iPadu
- Enota 6d: Kako uporabiti internet za promocijo zdravja
