Osnovna IT znanja za starejše
Ko se ljudje starajo, zlasti v času po upokojitvi, se manj zanimajo za dodatno učenje ali tečaje. Vendar pa nikoli niso prestari za to, da bi se naučili novih stvari in razvili nove veščine. Obstaja veliko usposabljanj za odrasle, ki jim lahko ponudijo številne prednosti. Udeležba v tovrstnih aktivnostih pomaga ohranjati zdravo kognicijo. Ne samo, da razvijejo nove veščine, ampak tudi spoznajo nove ljudi s skupnimi interesi. Če se želijo izogniti osamljenosti in depresiji, je bistvenega pomena ohranjanje aktivne socialne mreže v starejših letih.
Ena od ključnih funkcij učenja odraslih je pomagati ljudem obvladovati življenjske prehode, tako predvidljive, kot je upokojitev, kot bolj negotove, kot so žalovanje, selitev in vstop v domsko oskrbo (kar je pogosto nenadno in nenačrtovano). V nekaterih primerih je lahko usmerjena posebej na te potrebe, kot recimo pri izobraževanju pred časom upokojitve, vendar še pogosteje zagotavlja varen prostor, kjer lahko gradijo nova omrežja socialne podpore z drugimi ljudmi, združenih okoli skupnih interesov. Pomembna in skoraj univerzalna značilnost življenja v tretjem življenjskem obdobju je izguba neposredne socialne podpore, zlasti izguba partnerja. Če so bile vloge v odnosu dokaj togo opredeljene, se lahko oseba sooči z resnimi in nujnimi učnimi potrebami, če želi ostati neodvisna. Glavni strah starejših namreč je, da ne bi uspeli ostati samostojni.
Digitalne tehnologije imajo posebno vlogo pri pomoči osebam v zaščitenih ali bivalnih domovih pri premagovanju izolacije. Čeprav ima večina od njih dostop do računalnikov in drugih digitalnih tehnologij, je raven zaupanja nizka, uporaba pa je pogosto zelo omejena. Vendar pa je motivacija za učenje vseeno močna. Seniorji upajo, da bodo nova znanja uporabili za ohranjanje stikov s prijatelji in sorodniki, zasledovanje interesov in hobijev, boljšo uporabo javnih storitev, spoznavanje novih ljudi, iskanje lokalnih dogodkov in nenazadnje tudi prihranili. Usposabljanje ima lahko izrazite koristi, vključno z večjo prostovoljno dejavnostjo, izboljšanim počutjem (družbena angažiranost, upravljanje z lastnim zdravjem in zaupanje pri sprejemanju odločitev), večjim nadzorom in izbiro pri uporabi javnih storitev, bolj informiranimi odločitvami ter spodbujanjem samozavesti z organiziranim skupinskim učenjem. Vendar večina seniorjev ni prepričana, da bi lahko svoje veščine še naprej razvijali brez stalne podpore.
Pridobivanje osnovnega digitalnega znanja odpravlja strah starejših in zmanjšuje njihovo zavračanje tehnologije. Ker imajo osnovno znanje, lahko nadaljujejo s pridobivanjem veščin, ki jim pomagajo, da se bolj samozavestno in varno poglabljajo v digitalni svet. Toda kako jih lahko prepričamo, da jim tehnologija lahko veliko ponudi? Predstavite jim, kaj tehnologija ponuja. Najprej jim povejte, koliko bolj samostojni bodo ter hkrati sposobni spoprijemati se z vsakodnevnimi potrebami. Dandanes je »vse na spletu«. Z vsakodnevnim učenjem uporabe in interakcije s tehnologijo si bodo olajšali življenje ter predvsem dvignili samozavest. Poleg tega tehnologija ponuja veliko izbire s področja zabavnih vsebin. Karkoli jih zanima, najsibo knjige, glasba, filmi – vse je na voljo na spletu. Poleg zabave in kratkočasja je naslednji pomemben vidik ohranjanje stika s prijatelji in družino. Starejšim so namreč domače vezi in socialni stiki močnejša motivacija za učenje uporabe računalnika in digitalnih naprav.
Osnovne tehnične veščine za starejše so:
- poznavanje računalniških delov (miška, tipkovnica, kamera itd.)
- odpiranje in zapiranje datotek in aplikacij
- osnovno brskanje po internetu
- osnovna uporaba e-pošte (prijava, prejemanje in odgovarjanje)
- ustvarjanje in shranjevanje dokumentov
- vadba konceptov shranjevanja (datoteke in mape)
- učenje osnovnih omrežnih konceptov (povezava, nalaganje in prenašanje vsebin)
- razumevanje varnostnih tveganj
- prilagajanje nastavitev na pametnih napravah
- uporaba socialnih omrežij
Metode poučevanja za starejše
- Opazovanje in poslušanje mentorjev: Ta metoda se pogosto uporablja za poučevanje osnovnih funkcij IT, kot je pomoč udeležencem pri polnjenju naprav, povezovanju z Wi-Fi, spletnem iskanju itd. Poleg tega se lahko uporablja, udeleženci želijo več pojasnil o določenih temah.
- Zagotavljanje navodil po korakih: Mentorji dajejo jasna navodila korak za korakom, udeleženci pa imajo možnost vaditi in uporabljati tehnologijo. Mentorji tudi pomagajo učencem, da se povežejo z internetom, prenesejo glasbo, nastavijo gesla itd. Seniorji si lahko zapišejo navodila, ki jih prejmejo in lahko tako obnovijo znanje, kadar želijo.
- Razlaga pomenov in poenostavitev gradiv: Če razumejo pomen, vidike in cilje vsake posamezne vsebine, se učenci počutijo bolj usposobljeni za uporabo IT in se lahko odločijo, ali bi bile te vsebine zanje koristne ali ne. Gre za metodo, ki starejšim pomaga povečati njihove digitalne kompetence.
- Ponavljanje in pregled: Starejši morajo informacije slišati večkrat, da bi dosegli želene rezultate, se počutili udobno pri uporabi tehnologije in povečali svoje digitalne kompetence. Mentorji morajo biti potrpežljivi in vsebine ponoviti tolikokrat, kot je potrebno.
- Uporaba praktičnega učenja: Udeleženci morajo opraviti nalogo, potem ko jim mentor pokaže, kako. Ta metoda poučevanja omogoča dialog med mentorjem in učenci, ob čemer omogoča mentorju tudi razumevanje, česa se starejši pravzaprav želijo naučiti.
- Sodelujoče učenje: Gre za metodo, v okviru katere mentor in udeleženci sodelujejo ter medsebojno delijo svoje znanje in strokovnost.
- Vadba s poskusi in napakami: Metoda poskusov in napak je raziskovalen in samostojen učni slog. Ta metoda se uporablja, ko mentorji naloge, ki zanima starejše, ne poznajo.
- Kombinacije metod poučevanja: Uporaba več metod poučevanja lahko zlahka zadovolji potrebe učencev. Mentorji običajno kombinirajo metodo korak za korakom z drugimi metodami poučevanja, običajno z metodo ponavljanja.
