Povratne informacije je pomembno dajati in prejemati. Spodbujajo motivacijo in krepijo učni proces. Dejstvo pa je, da je povratne informacije težje podajati na način, da bi jih prejemnik sprejemal konstruktivno.
Povratne informacije pomagajo ohranjati uspešnost in sodelovanje na pravi poti ter koristijo motivaciji, učenju, sodelovanju, učinkovitosti ter občutku samospoštovanja in pravičnosti.
Dobro podane povratne informacije lahko npr.:
- Izboljšajo učne rezultate in motivacijo za učenje.
- Vplivajo na oblikovanje in doseganje novih ciljev ter povečajo ambicije in uspešnost.
- Izboljšajo možnost, da posamezniki odkrijejo svoje prednosti in še prostor za izboljšave.
- Izboljšajo možnosti učenja s krepitvijo samozavedanja posameznikov.
- Povečajo angažiranost – ko vas nekdo na ustrezen način dopolni ali popravi, veste, da vas je poslušal in to tudi spremljal.
V splošnem ločimo med dvema vrstama povratnih informacij:
Pozitivne povratne informacije
Pozitivne povratne informacije so tiste povratne informacije, ki vodijo k okrepitvi in potrditvi opaženega vedenja in ne skušajo popravljati napak. Ta vrsta povratnih informacij daje prejemniku vednost o tem, kaj drugi doživljajo kot dobro in konstruktivno v njegovem vedenju. To krepi vedenje, v katerem je prejemnik povratne informacije že dober in je del njihovega “lahkega” vedenja.
Negativne povratne informacije
Negativna ali kritična povratna informacija je informacija, ki popravlja, oblikuje in poskuša upravljati preteklo ali sedanje vedenje. Negativne povratne informacije vključujejo osebo, ki nekomu pove, kako se njegovo vedenje razlikuje od želenega vedenja v zvezi z, na primer, dogovorjenimi cilji ali pričakovanji.
Mnogi razumejo pozitivne povratne informacije kot “pozitivno komunikacijo”, negativne pa dojemajo kot primer “negativne komunikacije”. Toda negativna povratna informacija ne pomeni sporočati nekaj negativnega.
Primer negativne povratne informacije bi lahko bil, da se kot učitelj na srečanju s seniorji pokažete z nizkimi pričakovanji glede njihovega učnega potenciala v zvezi z učenjem uporabe IT opreme. Tak pristop je vsekakor napačen.
Študije kažejo, da večina ljudi dobro sprejme konkretne povratne informacije.
Odnos med dvema osebama je vedno pomemben, še posebej, ko ena daje povratne informacije drugi. Ko učitelj daje povratne informacije, se bo to pogosto zdelo precej drugače, kot če povratne informacije izmenjujeta dva udeleženca med seboj.
Kdor daje povratne informacije, mora imeti dovolj samozavesti, da ve, na katerih mestih je težko biti jasen in natančen glede povratnih informacij, ki jih želimo podati.
Enostavno je govoriti tako dolgo, temeljito in “na široko”, da oseba, ki prejema povratne informacije, ne razume sporočila. Morda se vam zdi neprijetno posredovati kritične povratne informacije, zato se skušate izmotati in dodajate besede, kot so “morda”, “malo” in “seveda ne vedno”. Prav to dela sporočilo nenatančno in zato nerazumljivo za prejemnika.
Pripravite se na to, da veste, kateri bodo tipični izzivi pri učenje in pridobivanje veščin za večino seniorjev. Nenehno beležite in zbirajte izkušnje, ki jih pridobite kot učitelj pri svojem delu. Pripravite se in preizkušajte različne načine, s katerimi lahko zagotovite dobre, konkretne, uporabne in konstruktivne povratne informacije bodočim udeležencem.
Na splošno se morajo mnogi učitelji priučiti dela s starejšimi udeleženci: spoštljiv odnos, enakopravnost in predvsem enakovredna komunikacija namesto vzvišenosti. Vzdržati se je treba, da bi o starejših razmišljali kot o osebah, za katero je treba »prav posebej« skrbeti. S starejšim udeležencem morate ravnati natanko enako, kakor z vsakim nadebudnim udeležencem izobraževanj, torej kot z nekom, ki se želi nečesa naučiti enakopravno z drugimi.
Dobro izhodišče je, če udeležence vprašate, ali obstajajo posebni premisleki ali izzivi, ki se jih morate kot učitelj zavedati, da bi se naučili tisto, česar bi se želeli naučiti. Če to storite, boste v skupini starejših udeležencev pogosto ugotovili, da so verjetno med njimi taki, ki imajo določene omejitve: da imajo denimo slušne težave ali pa že 50 let niso hodili v šolo. Pri tej ciljni skupini je to seveda pogosteje, kot med mlajšimi. To pa ne pomeni, da so seniorji »bolj zapleteni«. Učitelj mora te predpogoje poznati in jih med delom tudi ustrezno upoštevati.
