Dodatek 2: Znanje o staranju v zvezi z ohranjanjem kognitivnih sposobnosti
Leta 2018 je Danski nacionalni raziskovalni in analitični center za dobro počutje v poročilu objavil rezultate številnih študij, ki so se osredotočale na ohranjanje kognitivnih sposobnosti v starosti.
Zdravje, funkcionalna sposobnost in življenjski slog starejših Analize na podlagi 5. vala baze podatkov o starejših in razvoja med 1. in 5. valom 1997-2017
https://pure.vive.dk/ws/files/2029184/_ldres_helbred_funktionsevne_og_livsstil_A_SIKRET.pdf
Slika 5.1 prikazuje, da ima velika večina (83 odstotkov) anketirancev leta 2017, starih 67–97 let, zelo dobre kognitivne sposobnosti. Z drugimi besedami, v zadnjih 30 dneh niso imeli nobenih težav pri koncentraciji ali učenju česa novega (vsota indeksa = 0). Nadaljnjih 13 odstotkov jih ima manjše težave (vsota indeksa = 1-2). Nasprotno pa ima le 1 odstotek hude težave pri koncentraciji ali učenju nečesa novega ali pa ima zmerne težave z obema (ocena vsote = 5-8).
Slika 5.2 prikazuje, da ženske v manjši meri kot moški menijo, da nimajo težav s svojo telesno sposobnostjo delovanja. Enako velja za kognitivne sposobnosti, glej sliko 5.2. Tako so moški, stari od 67 do 97 let (86 odstotkov), pogosteje kot ženske (79 odstotkov) navedli, da v zadnjih 30 dneh niso imeli težav s koncentracijo ali učenjem nečesa novega (vsota indeksa = 0). Po drugi strani pa je večji delež žensk, starih od 67 do 97 let, poročalo o manjših, zmernih ali hudih težavah (ocene vsote 1-2, 3-4 in 5-8 oz. 15, 4 in 2 odstotka v primerjavi z 10, 2 in 1 odstotek med moškimi). Razlika v porazdelitvi po indeksu vsote med ženskami in moškimi je statistično značilna.
Tako kot pri telesnem delovanju se tudi delež starejših, ki živijo brez kognitivnih težav, s starostjo zmanjšuje. Slika 5.3 prikazuje, da je brez kognitivnih težav 86 odstotkov med 67-77 letniki, medtem ko je med 82-97 letniki 67 odstotkov. Podobno, le 3 odstotki, starih 67-77 let, dosegajo 3-8 na vsoti indeksa, kar ustreza zmernim do hudim kognitivnim težavam, medtem, ko je ta delež 11-odstoten med 82-97 letniki. Razlika v porazdelitvi po indeksu vsote med obema starostnima skupinama je statistično značilna.
Iz prikazanega lahko domnevamo, da je nekaj razlike med kognitivnimi sposobnostmi žensk in moških v korist moških, ki smo jo ugotovili zgoraj, posledica dejstva, da so ženske v povprečju starejše od moških.
Kognitivne sposobnosti, tako kot telesne sposobnosti, se s starostjo nenehno zmanjšujejo. Slika 5.4 prikazuje, da se delež starejših, ki živijo brez kognitivnih težav, zmanjšuje s povečanjem moči s starostjo – z 89 % med 67-letniki na 61 % med 87- do 97-letniki. Podobno se delež tistih, ki imajo manjše, zmerne ali hude težave (delež vsote 1-2, 3-4 in 5-8), nenehno povečuje s skupno 11 % med 67-letniki na skupno 39 % med 87. -97 letniki. Vse parne razlike v porazdelitvi med starostjo so statistično značilne. Vzorec med starostjo najdemo tako pri ženskah kot pri moških, čeprav je najbolj izrazit pri ženskah (ni prikazano).
Refleksija
Sicer ni popolnoma jasnih razlag, zakaj pride v starosti do rahlega zmanjšanja splošnih kognitivnih sposobnosti. Eden izmed vzrokov pa je lahko dejstvo, da gre pravzaprav za prve pokazatelje, ki se kažejo kot znaki možganske bolezni.
Očitno je,
- da lahko večina starejših kot mlajših odraslih trpi zaradi neprepoznanega življenjskega stresa. Posebnost dolgega življenja je, da ste v življenju doživeli več eksistencialnih izgub kot mlajši ter da bistveno manj starejših ljudi poišče pomoč, da bi se spopadli s temi izgubami in stresom življenja, ki ga te izgube lahko sprožijo;
- da je veliko starejših neizurjenih za učenje novih stvari, saj njihove življenjske okoliščine v manjši meri zahtevajo novo učenje kot mlajši. Možgani delujejo na popolnoma enak način kot mišice. Če jih redno izzovemo, se razvijejo – če možgani niso redno izzivani to vodi v zmanjšanje funkcionalnih sposobnosti;
- da, bodo ugotovitve predstavljene raziskave in težave starostnikov prisotne med vse mlajšimi starostnimi skupinami.
